»Zahtevo smo vložili zaradi kršitve v postopku obravnave in sprejema omenjenega sklepa, kršitve ustave, poslovnika državnega zbora, avtoritarnega in samovoljnega ravnanja ter zlorabe postopka.«
»Tako da ustavno sodišče bo tukaj v bistvu odločalo o tem, ali lahko neka vladna večina z navadno večino glasov krši pravila, ki so sprejeta z dvotretjinsko večino, za to v bistvu gre pri tej ustavni presoji.«
»Noro in nesprejemljivo je, da je namen nekega roka zgolj in samo to, da organ v tem roku ne naredi ničesar. Noro in nesprejemljivo je, da se je rok iz tretjega odstavka 184. člena poslovnika DZ-ja do zdaj razlagal tako, da se predlog za posvetovalni referendum ne sme uvrstiti na sejo, če ni od vložitve predloga do seje minilo (vsaj) 30 dni.«
»Ocenjujemo, da so različne interpretacije 30-dnevnega roka osnovane na politični podlagi, ki skuša svoje interese doseči z izkrivljanjem prava. Rok je namenjen dodatnemu premisleku o smiselnosti posvetovalnega referenduma, ki je z vidika finančnega bremena za državo dražji kot dodatno zasedanje DZ-ja.«
»Poskusi opozicije s predlogoma za posvetovalni referendum so bili pravzaprav izvedeni z namenom uporabiti ta referendum kot način za onemogočanje odločanja o priznanju Palestine, na drugi strani pa menim, da so vendarle proceduralna pravila tako pomembna za delovanje parlamenta, da si parlament ne bi smel privoščiti, da preprosto spregleda 184. člen poslovnika.«
»Zanimivo je, kako novinarji opozicijo postavljate v kontekst, kot da smo proti priznanju Palestine, čeprav celotna opozicija trdi, da smo za rešitev dveh držav. To pomeni, da podpiramo tako Izrael kot Palestino, da bosta ti dve državi nekoč sobivali med seboj, je potrebno priznanje. Ključno vprašanje pa je, kdaj in kako.«
»Če bi slovenska vlada resnično želela pomagati Palestincem in prispevati svoj delež v mirovnih naporih, potem bi pričakoval bistveno večjo aktivnost Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Slovenija bi si morala dejavno prizadevati za sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi vzpostavila mirovno misijo v Gazi. Vodilne države te mirovne misije bi morale biti države, s katerimi imajo tako Palestinci kot tudi Izraelci dobre odnose. V mislih imam zlasti Jordanijo in Egipt. Po vzpostavitvi trajnega premirja bi morali iti v intenzivno diplomatsko ofenzivo, katere cilj bi moral biti priznanje Palestine zahodnih držav in priznanje Izraela arabskih držav. Nato bi sledila še tretja faza tega procesa, to pa sta obnova porušene Gaze in izgradnja palestinskih institucij.«
»Mislim, da zdaj ni zgodovinsko pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker ne obstaja z legitimnim vodstvom. Že dve desetletji bosta minili, odkar so imeli zadnje legitimne volitve. Navsezadnje vodi to državo teroristična organizacija Hamas, ki je spodbudila zadnjo vojno.«